1. |
Umru zate
03:23
|
|||
Pred pol leta sem prišel v hotel,
preveč drugačen da bi z drugimi uspel
lepo prosim da me ne motiš,
ker zdaj imam kar sem želel.
Malo manjka da mi misli zmanjka,
potem vzel si bom kar mi pripada
mojih čustev se ne razpolaga,
kot zliva vase čiste vode.
Ko je tebe več imam sebe manj
in ko je drugih polno več ne vidim ven,
mamilo vonja v sredini je prevara,
ta te bo utopil.
Talila se ob meni bo ledena gora,
v znamenju sem se rodil,
vsebina morja tvoje solze bo postala,
če ne bom vse izpil.
Prebavil bom vseh ljudi strahove,
se obnašal kot da nihče mi nič ne more,
v mrzli noči pijem nate - človek
in za tvoje brate,
ki oblegate ta zrak.
Prebarvana so ogledala zmage,
obrisi zgledajo kot vaše glave,
počutim se da bi umru zate,
da bi me opazil
in počakal na ostale.
Vzemi demone moje, poglej v zvezde,
nadzvočne konje, posute s prahom
in ne pozabi,
da nismo tu zato da bi ljubili samo sebe.
|
||||
2. |
Omama
03:48
|
|||
Ko se znižam proti tlom,
skočim na vrh,
vmes zajamem topel dih omame.
Umirim še z juga tok
in odplavam
ob osončju Zemlje bom pristal.
PRED LJUDMI, PRED LJUDMI
ME SKRIVAJO V PEST DLANI
SEBE SEM ISKAL
IN NAŠEL DUŠI TVOJE OČI
IN ZDAJ MENE NI DOVOLJ
Kje ste me našli
v množici
da zamerim vam
da sam sem
od ljudi sledi
so počasi mrtve
ustavim čas
in pljunem ti nazaj v obraz
PRED LJUDMI, PRED LJUDMI
ME SKRIVAJO V PEST DLANI
SEBE SEM ISKAL
IN NAŠEL DUŠI TVOJE OČI
IN ZDAJ MENE NI DOVOLJ
Mene ni dovolj me ni dovolj
vmes zajamem topel dih omame.
|
||||
3. |
BBY
04:21
|
|||
Slep zrem v slike - čudovite,
ustvarim si oblike,
ki božajo noč,
našel sem telo, ki nima rok.
Koža ki ga obkroža se ne levi.
Prikažejo se ogledala,
prikažejo se v strasteh,
praviš ti da ni greh, če čutiš smeh,
ko se odpreš.
Ko te imam se obrnem v stran,
rabim premor od reklam,
komu lahko, če se vrnem, izdam -
več kot obraz bi postal.
o o o BBY
o o o sram te je
Ujel sem se v klešče iz pravil
Ko te imam se obrnem v stran,
rabim premor od reklam,
komu lahko, če se vrnem, izdam -
več kot obraz bi postal.
o o o BBY
o o o something.
|
||||
4. |
Drugače
03:55
|
|||
Čisto na začetku ne izdam ti vsega,
tiho lepim zloge v besedo, ki boli.
Preden bojiva se konca, se rešiva.
Misli so majhen svet, vse poznam,
prižgem cigaret in ta dim diham,
obljubil sem da bom končal.
Jaz te bom čuval ponoči,
sove oponašal,
zreli za odgovor o hotenju moje sli.
Ker jaz sem ti.
Kdo je danes še pokonci?
Srečala sva se izgubljena.
Mehek žamet me objame
in vpraša če živim.
Naj se zlažem?
NATE GLEDAL BOM DRUGAČE.
Stalno mi zavidajo ljudje, ki hitijo,
nočem se prepirat o stvareh, ki jih ne poznaš.
Zato sem izpolnil ti željo, ti dal žezlo.
Polno slik. Polno tihih želja.
V zavetju, v sobi.
V tej hiši vse, se sliši vse,
v tej hiši vse se sliši.
Te bom čuval ponoči,
sove oponašal,
zreli za odgovor o hotenju moje sli.
Ker jaz sem ti.
|
||||
5. |
Always
04:06
|
|||
Kakor jutro sem se spustil pod oblake,
se povprašal kdo bo skupaj ta večer,
na obrazu se že dela dan,
jaz pa vedno bolj zaspan.
Kakor jutro sem odpru svoja jadra,
jih ponesel tja kjer upam in ne smem.
Če te najdem danes, tukaj, zdaj,
boš priznala svoj gudbaj.
Kakor jutro sem se spustil pod oblake,
se povprašal kdo bo skupaj ta večer,
če te najdem danes, tukaj, zdaj,
boš priznala svoj gudbaj
Moj ples v igri dveh teles...
|
||||
6. |
Tebe
04:11
|
|||
Sanje o naju zmotijo telo
in me pokonča
ko se konča
s prvimi požirki
s prvo roso ki oklene se zelenih vej in okna
in me pokonča
ko se konča
takoj.
Ladja spomina segla je do dna
zdaj jo nosiš ti
ker je iz papirja
iz neskončnih črk ki tvorijo oblike polnih ustnic
ampak ne boli
ne pusti odpri se
To da sem zver priznam
Takoj sem tvoj če hočeš
To da sem zver priznam
Zapolnil sem vse dele
TEBE
|
||||
7. |
Recall
04:12
|
|||
Lahke noge izdajajo telo
ko padejo.
Nad žarometi, kjer tujci lazijo
in mahajo v slovo.
Da se ne ustavim na začetku,
raztresi moj pepel daleč od obale.
Naj se usuje proti vetru,
objemi moje ime,
razjoči mi srce.
Dokler ne umrem.
Pijan u morju od soli,
brišem iz sebe svoj mrzu hladen pot
Naščuvam nase katastrof vihar
Jaz lahko ostanem sam
In če me nočeš, jaz bom šel naprej,
v tvoji bitki poskušal sem najti mir,
danes bom poljubil vse lepo
ni dovolj da je težko
dokler lahko, bom vztrajal pod lučjo
samo zato, da me drugi vidijo
ko poljubljam se lepo.
Zrasel bom v cvet na trnih bodejo dragulji
Boža me poletje dokler ne umrem
Raztresi moj pepel daleč od obale
Naj se vsuje proti vetru
objemi moje ime -
dokler ne umrem.
|
||||
8. |
Tretje oko
04:25
|
|||
Slišim da me iz tal pobiraš, ko zapiram svoje tretje oko.
Vsi pogledi so obstali, zdaj je jutro bolj umazano kot je bilo.
V meni je večer, napolnil sem že tisoč let.
Zdaj ne morem več umret.
Vse bolj sem vzvišen in vzhičen
v oblaku tvojemnežno skritem.
V kolikor se bom ustavil ti povem.
Zamuditi te ne smem.
In upam, da ne ležem sam.
Ali še verjamem vase.
Slišim da se ti upiram, ko izpolniš željo da si tu.
Izginjajo vse roke slave, preden zbodejo v telo; pobožajo oko.
Vzemi moj nemir, napolnil sem že tisoč let.
Zdaj ne morem več umret.
Vse bolj sem vzvišen in vzhičen
v oblaku tvojem nežno skritem.
V kolikor se bom ustavil ti povem.
Zamuditi te ne smem.
In upam, da ne ležem sam.
Ali še verjamem vase.
Ali še verjamem vase,
v kolikor se bom ustavil,
v kolikor te bom pozabil,
zamuditi te ne smem.
|
||||
9. |
Heaven&Hell
04:20
|
|||
Izpustim se z višin
ni opaženih ljudi
slišim svoje le glasove.
Potrebujem jih da znam
utrditi pot do tam
kjer lahko ostanem sam.
Sem prvi, ki lahko izbriše vse sledi
in še vedno preživi
ker me tu nikoli ni.
Skrijem se med dotiki
zaklenjenih pogledov
pazim da molčim.
Učasih strah ne izgine
ne neha buliti v oči
nekoč morile so me nevihte
še danes tam nihče ne živi.
Ker ne spim, se borim
okoli hiše kjer kadim.
Odprta stojijo vrata za umik
in ob glasnih strelah krik
me svobodno zapusti.
Včasih strah ne izgine
ne neha buliti v oči
nekoč morile so me nevihte
a danes tam nikogar več ni.
Za naju sem sam
Za naju priznam
Včasih strah ne izgine
ne neha buliti u oči
za naju sem sam
ker hočem ti dati najlepše trenutke
Še držim na tvoji strani
Še poskušam biti z vami
Kar ne morem spremeniti,
me razjasni.
|
||||
10. |
NBSVM
03:36
|
|||
Ne boj se svojih misli,
ti odločaš,
ne boj se svojih misli.
Ne boj se svojih misli,
ne boj se.
Trepetam, trepetam
potisnjen v omaro,
iz dveh teles se zlijem v eno glavo
in na oblaku iz pen se zbudiva.
Ti si kralj sebe,
ti odločaš,
ti se v sebi to kar hočeš.
Ti si kralj sebe,
ti odločaš,
tebi se smeje in ti se jočeš.
Kaj je to, če telo
pogoltne vse osladno
in skrije iskri zrak za uporabo
izvem da zvezde so
vse umrle v raju.
Ti si kralj sebe ti odločaš
ti si v sebi to kar hočeš
Ti si kralj sebe, tvoje so misli
u zavesti,
na tvoji vesti.
|
||||
11. |
Anakin
04:04
|
|||
Nadzvočni konji plešejo nad nami,
v zraku se ne vidi jih,
al oni gledajo v nas.
Nadzvočni konji sučejo nebo,
na zvezde so odpravljeni,
in znani, to čutijo.
Pa paše veter v laseh, spati na tleh.
Komu najprej zlato,
ko sem vse že videl prej.
In če ostanem tisti dan,
ko sem te iskal čisto sam…
Komu najprej slovo?
A se ti ne zdi da sva enaka?
|
||||
12. |
Klic
04:20
|
|||
Čakam na tvoj klic,
čakam da me prebudiš,
in vdihnem isti dih.
V sebe vedno bolj zagledan,
vsak stik me spremeni na pol.
Ko sem na tleh me popade smeh, oblečen v sanje.
V ognju padam, energijo stradam, ki dalje spi.
V stropu biva onemi pogled,
se zapira na obrazu tih in lep.
Govori se samo, da lahko je glasno takrat,
ko sonce žge, oči se odpirajo.
Ko te je vzel naiven in gol,
pustil je, da se vrneš domov.
Stalo je srečno belo drevo,
se te spomni.
Ti pa si pozabila na to, da je sreča igra samo.
Zdelo se je kot en dan.
Čakam na tvoj klic,
čakam, da me prebudiš,
in vdihnem isti dih.
V stropu biva onemi pogled,
se zapira na obrazu tih in lep.
Govori se samo, da lahko je glasno takrat,
ko sonce žge, oči se odpirajo
Ko te je vzel naiven in gol,
pustil je, da se vrneš domov.
Se še spomniš?
Ti pa si pozabila na to, da je sreča igra samo.
Jaz še čakam lahko.
|
||||
13. |
U reki
07:34
|
|||
Sprejmi moje prepovedane sanje
v očeh se vidi greh
si kaj takega storila
kar si vedela da ne bi smela.
V zanko si se ujela
mene si hotela
zapustila so te krila
in se v padanju vrtela.
V reki se umijem
v morju te ubijem
iz luže se napijem
naj bo tako
So roke umazale
nedotaknjeno blago.
Diši po moje
sirene vejo da lahko je
biti cvet ki ne izgleda
kot da rabi drugega da gleda.
moj je trenutek ki je usojen
zdivja mi ko te čutim v temi
in tako si me želiš.
U tebi biti sede.
Te že imam ko te dobim.
Vzemi me v obličje
poskusi me ko sem lahak
povzdigniti še višje v zrak,
ko stojim pred velikimi očmi
sem duh ki več se ne boji
in lažje mi lahko vse priznaš.
|
Streaming and Download help
If you like MRFY, you may also like:
Bandcamp Daily your guide to the world of Bandcamp